Končno smo dočakali lepo vreme, ki nas je kar vabilo na izlet. Pa to ni bil vsakdanji izlet. Čakala nas je dva tisoč metrov visoka Debela Peč. Vse leto smo si pridno nabirali kondicijo in kar prekipevali smo od želje, da se povzpnemo na mogočno goro in v knjižico vtisnemo nov žig. Pot je bila zelo zanimiva, saj nam je ponujala izredne razglede na Julijske Alpe. Kot na dlani smo opazovali Triglav, ki nas je s svojo mogočno podobo povsem očaral. V kotanjah, kjer je bilo še kar nekaj snega,smo se lahko osvežili in kepali. Med potjo smo opazovali čudovito planinsko cvetje in najlepši so bili encijani, ki so s svojim mogočnimi cvetovi izgledali kot bogata modra preproga. Na vrhu, ki nam je ponujal prekrasne razglede v dolino Krme, smo doživeli pravi planinski krst. Odlično nam je teknila že malo postana malica in ob pogledu na planinske kavke, ki so komaj čakale drobce naših sendvičev, smo se tudi mi počutili svobodni in srečni.
Polona Kralj Zupančič